Registracija podjetja ali s.p.  Brezplačne e-novice  
   Informacije že delujočim podjetjem  Izobraževanja na točki VEM  
 
FAQ pogosta vprašanja
   
  Kje ima podjetje sedež in kje poslovni prostor?
  Koliko denarja potrebujem za odprtje d.o.o.?
  V kolikšnem času lahko ustanovim podjetje (d.o.o.)?
  Kakšna je v letu 2011 dohodninska lestvica?
  Samostojni podjetnik lahko vodi enostavno ali dvostavno knjigovodstvo. Kakšna je razlika med obema?
  Kdo lahko vodi enostavno knjigovodstvo?
  Koliko stroškov (tistih, ki niso odvisni od dejavnosti ali želja posameznika) lahko samostojni podjetnik pričakuje na mesec?
  Kakšna je razlika med navadnim statusom s.p. in popoldanskim statusom s.p.
  Koliko znaša kilometrina in koliko je lahko na mesec uveljavim?
  Ali ima lahko podjetje, ki je registrirano za zavarovalniške posle, hkrati registrirane tudi druge dejavnosti?
  Ali obstaja postopek za 'mirovanje' podjetja?
  Osnovni kapital d.o.o.
  Koga moramo obvestiti, ko zapremo podjetje?
  Kako je z donacijo, kot davčno olajšavo?
  Kako postati davčni zavezanec (DDV)?
  Kako ob odprtju s.p. v stroških uveljaviti račun mobitela?
  Kakšne so mesečne obveznosti d.o.o.?
  Zanima me kakšen je postopek sprememba imena podjetja za d.o.o
  Kako lahko s pomočjo poslovnega načrta pridem do bančnega kredita?
  Pred kratkim sem se upokojil in bi rad odprl svoje podjetje. Je to mogoče?
  Ali je uporaba žiga podjetja obvezna?
  Ali imam lahko sedež podjetja v stanovanju, v katerem živim?
  Ali je lahko ime podjetja sestavljeno iz besede in številke?
  Ali lahko svoj s.p. spremenim v zavod in kakšne so prednosti?
  V podjetju sva trenutno dva lastnika in direktorja. Rada bi spremenila svoj večosebni d.o.o. v enoosebni. Ali točka VEM postopek omogoča?
  Trenutno imam odprt s.p. Ker sem našel redno zaposlitev, navadni s.p. ne pride več v poštev. Rad pa bi obdržal svojo dejavnost. Kakšen je postopek prehoda iz navadnega v popoldanski s.p.?

 Kje ima podjetje sedež in kje poslovni prostor? [na vrh]

Velja za vse statusne oblike: s.p., d.o.o., d.n.o. ali druge. 

Sedež je lahko kjerkoli:

  • na naslovu vašega stalnega prebivališča
  • na naslovu vašega začasnega prebivališča
  • na naslovu staršev ali prijateljev
  • na naslovu nekega drugega podjetja ipd.

Poslovni prostor 
Ni nujno, da sta poslovni prostor in sedež na istem naslovu. To pomeni: če kasneje nekje najamete poslovni prostor, vam samo zaradi tega sedeža ni treba spreminjati. Sedež lahko obdržite na svojem domačem naslovu. 

Poslovni prostor lahko nekje najamete. Če pa ga želite imeti doma, morate na Upravni enoti pridobiti uporabno dovoljenje. 

VEČ O SEDEŽU TUKAJ.

 Koliko denarja potrebujem za odprtje d.o.o.? [na vrh]

- Registracija podjetja je brezplačna (več o tem tukaj)
- Osnovni kapital 7.500 EUR (v denarju ali stvarnih vložkih) 

 V kolikšnem času lahko ustanovim podjetje (d.o.o.)? [na vrh]
- na točki VEM vam dokumentacijo pripravimo v 30-ih minutah.
- na sodišču traja postopek od v povprečju 7 dni od vložitve popolne dokumentacije.

 Kakšna je v letu 2011 dohodninska lestvica? [na vrh]
Dohodninska davčna lestvica

letna davčna osnova do 7.634,40 = 16%
od 7.634,40 do 15.268,77 = 27%
nad 15.268,77= 41%




 Samostojni podjetnik lahko vodi enostavno ali dvostavno knjigovodstvo. Kakšna je razlika med obema? [na vrh]

Osnovna razlika med obema je ta, da se pri enostavnem knjigovodstvu vsak znesek (prihodek, odhodek, strošek ipd.) v poslovne knjige zabeleži samo enkrat, pri dvostavnem knjigovodstvu pa dvakrat, to je na dve mesti oz. dva konta. 

Enostavno knjigovodstvo je primerno za tiste samostojne podjetnike, ki sklenejo mesečno le nekaj poslov oz. ne izdajajo in prejemajo veliko računov (faktur). V primeru velikega števila transakcij (kot je to npr. v trgovini na drobno, kjer se dnevno izdaja veliko računov) je bistveno primerneje voditi dvostavno knjigovodstvo. Slednje zagotavlja večjo preglednost in natančnost, predvsem pa točnost.


več o tem tukaj .

 Kdo lahko vodi enostavno knjigovodstvo? [na vrh]
Enostavno knjigovodstvo lahko vodi:

Odločitev za enostavno knjigovodstvo je v domeni samostojnih podjetnikov in drugih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost in izpolnjujejo vsaj dva od navedenih treh meril:

- povprečno število delavcev ne presega tri,
- letni prihodki so nižji od 42.000 EUR (približno 10 mio SIT) ter
- povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 EUR (približno 6 mio SIT).

To velja tudi za podjetnike, ki začnejo opravljati dejavnost in v prvem poslovnem letu ne zaposlujejo povprečno več kot tri delavce (to pomeni, da lahko enostavno knjigovodstvo na začetku vodijo VSI samostojni podjetniki - razen tisti, ki že v štartu zaposlujejo več kot 3 delavce). 

Ko podjetnik navedene kriterije preseže, mora začeti poslovne knjige voditi po načelih dvostavnega knjigovodstva.

Samostojni podjetniki posamezniki morajo do konca koledarskega leta (31.12.) obvestiti svojo davčno izpostavo o izbranem načinu vodenja poslovnih knjig.


 Koliko stroškov (tistih, ki niso odvisni od dejavnosti ali želja posameznika) lahko samostojni podjetnik pričakuje na mesec? [na vrh]
Kot s.p. sami plačujete prispevek za socialno varnost, višina prispevka pa je odvisna od vašega dobička. Sprva boste plačevali 280,43 EUR mesečno, po predložitvi letnega poročila (vsako leto marca) pa lahko tudi več, odvisno od prikazanega dobička. 

popoldanski S.P. tega prispevka ne plačuje, plačuje le prispevek za varstvo pri delu in sicer 34,67 EUR.

Pričakujte tudi strošek poslovnega TRR, ki se začne pri cca 5 EUR, odvisen pa je od števila transakcij in izbranih bančnih storitev. 

Temu prištejte tudi računovodske storitve, to je od 60 EUR naprej, odvisno od dela, ki ga ima servis z vami. 
Po oddaji letnega poročila lahko pričakujete tudi akontacijo na dobiček. 



 Kakšna je razlika med navadnim statusom s.p. in popoldanskim statusom s.p. [na vrh]
Popoldanski s.p. lahko odpre nekdo, ki je ŽE ZAPOSLEN nekje drugje oz. je študent ali upokojenec. To pomeni, da nekdo drug plačuje njegove PRISPEVKE za socialno varnost.

Razlika med obema tiči izključno in samo v plačilu prispevkov za socialno varnost. 
Prispevki navadnega s.p.: 280,43 EUR
Prispevki popoldanskega s.p.: 34,67 EUR

Popoldanski s.p. je na trgu izenačen z navadnim, kar pomeni, da ima enake pravice in dolžnosti.



 Koliko znaša kilometrina in koliko je lahko na mesec uveljavim? [na vrh]
Kilometrina: 0,37 EUR na kilometer

Mesečni limit števila kilometrov: neomejeno (vendar mora biti število prevoženih kilometrov vsaj približno logično in dokazljivo - glede na vašo dejavnost, obseg poslovanja, lokacijo ipd..)

Način pisanja kilometrine (vodenja evidence): ni predpisano. Priporočamo excelovo datoteko.

 Ali ima lahko podjetje, ki je registrirano za zavarovalniške posle, hkrati registrirane tudi druge dejavnosti? [na vrh]

Zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba lahko opravlja samo storitve zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja ter naslednje dejavnosti: 


- storitve kreditnega posredovanja,
- storitve posredovanja investicijskih kuponov vzajemnih skladov oziroma drugih podobnih finančnih proizvodov, če izpolnjuje pogoje za opravljanje teh storitev določenih z zakoni oziroma drugimi predpisi, ki urejajo opravljanje teh storitev,
- posredovanje pri prodaji oziroma prodaja v zavarovalnih primerih poškodovanih predmetov, ki ob reševanju škodnih primerov pripadejo zavarovalnici, 
- izvajanje ukrepov za preprečevanje in odpravljanje nevarnosti, ki ogrožajo zavarovano premoženje in osebe, 
- ocena stopnje izpostavljenosti zavarovalnega objekta in ocenjevanje škod, 
- opravljanje drugih intelektualnih in tehničnih storitev v zvezi z zavarovalnimi posli,

 Ali obstaja postopek za 'mirovanje' podjetja? [na vrh]

Ne, takšnega postopka ne poznata ne AJPES (samostojni podjetniki) ne Sodišče (gospodarske družbe). 

Obstaja sicer zakon, ki pravi, da se podjetje, ki 2 leti ne odda letnega poročila, briše iz registra. 
Ne glede na to je podjeje, ker letnega poročila ni oddalo, v prekršku. Mirovanje torej ni mogoče!

 Osnovni kapital d.o.o. [na vrh]
Osnovni kapital in osnovni vložki
475. člen (ZGD)

(1) Osnovni kapital (osnovna glavnica) mora znašati vsaj 7500 eurov, vsak osnovni vložek pa najmanj 50 eurov.
(2) Osnovni vložek je lahko zagotovljen v denarju ali kot stvarni vložek ali stvarni prevzem. 
(3) Kot stvarni vložek se lahko zagotovijo premičnine in nepremičnine, pravice in podjetje ali del podjetja. Za stvarni vložek se šteje tudi plačilo za premoženjske predmete, ki jih je družba prevzela in jih prišteje družbenikovemu vložku.
(4) Pred prijavo za vpis v register mora vsak družbenik zagotoviti vsaj eno četrtino osnovnega vložka, vrednost vseh zagotovljenih vložkov pa mora znašati najmanj 7500 eurov (to pomeni, da pride 1/4 v poštev le v primeru, ko se odločite imeti višji osnovni kapital od predpisanega minimuma).
(5) Stvarni vložki se morajo v celoti izročiti pred prijavo za vpis v register. Če vrednost stvarnega vložka ne doseže vrednosti prevzetega osnovnega vložka, mora družbenik razliko vplačati v denarju.
(6) Osnovni vložki morajo biti družbi izročeni tako, da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga (t.j. denar se lahko porabi za poslovanje).
(7) Vplačila denarnih vložkov morajo biti nakazana na bančni račun. (depozitni račun pri izbrani banki). 
 Koga moramo obvestiti, ko zapremo podjetje? [na vrh]
Obvestiti je potrebno AJPES (obrazec o zaprtju PRS-1), DURS (z dopisom) in poslovne partnerje.
 Kako je z donacijo, kot davčno olajšavo? [na vrh]

TEORETIČNO:
Uveljavlja se olajšava za donacije za znesek izplačil v denarju in v naravi v humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene, če gre za izplačila rezidentom Slovenije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti. To olajšavo je mogoče uveljaviti do višine 0,3 odstotka obdavčenega prihodka zavezanca v davčnem obdobju.

Poleg te olajšave lahko zavezanec uveljavlja še olajšavo v višini 0,2 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene. Olajšavo se lahko uveljavlja ne le za izplačila rezidentom Slovenije, temveč tudi za izplačila rezidentom držav članic EU. Zavezanec lahko za znesek olajšave izplačila v denarju in v naravi za kulturne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je nižja od 0,5 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja, in ki je zaradi prenizke davčne osnove tekočega davčnega obdobja ni koristil, znižuje osnovo v naslednjih treh davčnih obdobjih.

Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove tudi za znesek izplačil v denarju in v naravi političnim strankam in reprezenbtativnim sindikatom, vendar največ do zneska, ki je enak trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu. Tudi uveljavljanje olajšave za donacije je mogoče največ do višine davčne osnove.


PRAKTIČNO
Obdavčeni prihodek davčnega obdobja = celoten dobiček v koledarskem letu, ki je obdavčen
To pomeni, da se 0,3 % oljašave gleda glede na celoten letni prihodek podjetja.


PRIEMER: Če je imelo podjetje 50.000 EUR prihodka in dalo 500 EUR v dobrodelne namene registrirani organizaciji, bo lahko kot davčno olajšavo uveljavilo 0,3 % od 50.000, kar znaša 150 EUR.
Ko pa je prihodek tako velik, da bi odstotek 0,3 presegel 500 EUR (torej presegel vrednost, ki je bila dejansko dana v dobrodelne namene), se upošteva olajšava za celotno vrednost 500 EUR in ne več kot to. Torej, če ima podjetje prihodek 1 mio EUR, ne bo imelo olajšave 3000 EUR (*0,3%), ampak le 500 eur.
 Kako postati davčni zavezanec (DDV)? [na vrh]
Preberi tukaj.
 Kako ob odprtju s.p. v stroških uveljaviti račun mobitela? [na vrh]

Preberi tukaj.

 Kakšne so mesečne obveznosti d.o.o.? [na vrh]
Preberi tukaj.
 Zanima me kakšen je postopek sprememba imena podjetja za d.o.o [na vrh]

Preberi tukaj

 Kako lahko s pomočjo poslovnega načrta pridem do bančnega kredita? [na vrh]
Preberi tukaj
 Pred kratkim sem se upokojil in bi rad odprl svoje podjetje. Je to mogoče? [na vrh]
Preberi tukaj
 Ali je uporaba žiga podjetja obvezna? [na vrh]
Preberi tukaj
 Ali imam lahko sedež podjetja v stanovanju, v katerem živim? [na vrh]
Preberi tukaj
 Ali je lahko ime podjetja sestavljeno iz besede in številke? [na vrh]

Preberi tukaj

 Ali lahko svoj s.p. spremenim v zavod in kakšne so prednosti? [na vrh]
Preberi tukaj
 V podjetju sva trenutno dva lastnika in direktorja. Rada bi spremenila svoj večosebni d.o.o. v enoosebni. Ali točka VEM postopek omogoča? [na vrh]
Preberi tukaj
 Trenutno imam odprt s.p. Ker sem našel redno zaposlitev, navadni s.p. ne pride več v poštev. Rad pa bi obdržal svojo dejavnost. Kakšen je postopek prehoda iz navadnega v popoldanski s.p.? [na vrh]
Preberi tukaj
Iskalnik po strani
 

Lokacije svetovalnih pisarn

VEM-DATA


Data d.o.o.
Dunajska 136 (zemljevid)
SI-1000 Ljubljana
T: 01-6001 530
F: 01-6001 545
www.data.si

URADNE URE
pon - pet
8:30 do 16:30

Za registracijo podjetja ali svetovanje, pokličite ali pišite za termin.

DŠ: SI36402915
TRR:04302-0001021491
TRR:34000-1001513336 


TA SPLETNA STRAN SE DOPOLNJUJE S SPLETNO STRANJO
www.data.si





 

Projekt sofinancira Evropska unija (program Phare 2003 - ekonomska in socialna kohezija), nacionalni koordinator je Ministrstvo za gospodarstvo RS.