|
|
 Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa obvezno ravnanje z odpadki, ki
nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije,
adaptacije, obnove ali odstranitve objekta (v nadaljnjem besedilu:
gradbeni odpadki).
(2) Za vsako ravnanje z gradbenimi odpadki, ki ni posebej
urejeno s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja ravnanje z
odpadki.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. povzročitelj gradbenih odpadkov je oseba, ki naroči
gradbena dela ali jih sama izvaja, če zaradi graditve objekta
nastajajo gradbeni odpadki (v nadaljnjem besedilu: investitor);
2. zbiralec gradbenih odpadkov je oseba, ki v skladu s
predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, kot dejavnost opravlja
zbiranje gradbenih odpadkov;
3. oddaja gradbenih odpadkov je oddaja odpadkov v skladu
s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
4. prepuščanje gradbenih odpadkov je prepuščanje odpadkov
v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
5. obdelava gradbenih odpadkov so postopki predelave
ali odstranjevanja gradbenih odpadkov;
6. predelava gradbenih odpadkov je predelava odpadkov
v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
7. odstranjevanje gradbenih odpadkov je odstranjevanje
odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
8. priprava gradbenih odpadkov za ponovno uporabo je
predelava gradbenih odpadkov v gradbeni material neposredno
po njihovem prevzemu ali po predhodnem skladiščenju ali po
predhodnem skladiščenju in razvrščanju oziroma mešanju z
drugimi gradbenimi odpadki v zbirnem centru;
gradbenih odpadkov v reciklirane gradbene materiale;
10. zbirni center je urejen prostor na prostem ali v objektu,
vključno z opremo za pregled, ugotavljanje količin, predhodno
skladiščenje in razvrščanje gradbenih odpadkov za njihovo ponovno
uporabo kot gradbeni material ali za obdelavo; ta center
upravlja zbiralec gradbenih odpadkov;
11. pošiljka gradbenih odpadkov je količina gradbenih
odpadkov, ki se zaradi zbiranja ali obdelave prevzamejo z
določenega mesta nastanka v obdobju največ 30 dni v okviru
ene spremne dokumentacije o prevzetih odpadkih.
3. člen
(uporaba)
(1) Ta uredba se uporablja za gradbene odpadke, ki se
uvrščajo v skupino odpadkov s številko 17 s klasifikacijskega
seznama odpadkov iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki.
(2) Določbe te uredbe se ne uporabljajo za:
1. za odpadke, ki pri gradbenih delih ne nastanejo neposredno
kot posledica postopkov izvajanja gradbenih del, kot
so odpadna embalaža, ki ovija gradbeni material ali gradbene
izdelke, ali komunalni odpadki, ki jih povzročajo zaposleni na
gradbišču;
2. zemeljski izkop, ki nastaja pri gradbenih delih zaradi
gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve
objekta, če ni onesnažen z nevarnimi snovmi tako, da bi se v
skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrstil med
nevarne gradbene odpadke, in se ravna z njim v skladu s predpisom,
ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov;
3. odpadne naplavine, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo
vode, premeščajo znotraj območja površinskih voda zaradi
upravljanja voda in vodnih poti ali preprečevanja poplav ali
blažitve posledic poplav in suše, če odpadne naplavine niso
onesnažene z nevarnimi snovmi tako, da se v skladu s predpisom,
ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo med nevarne
gradbene odpadke;
4. gradbene odpadke, vključno z zemeljskim izkopom
in odpadnimi naplavinami, ki nastajajo pri izvajanju zaščite in
reševanja ob naravnih in drugih nesrečah.
(3) Pri ravnanju z gradbenimi odpadki, ki vsebujejo azbest,
je treba upoštevati tudi določbe predpisa o ravnanju z odpadki,
ki vsebujejo azbest, in predpisa o pogojih, pod katerimi se lahko
pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih
na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki
vsebujejo azbest.
III. INVESTITORJEVE OBVEZNOSTI
4. člen
(ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču)
(1) Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču je v
celoti odgovoren investitor.
(2) Če je zemeljski izkop pridobljen z gradbeni deli na
gradbišču in ni onesnažen z nevarnimi snovmi tako, da bi se
moral uvrstiti med nevarne gradbene odpadke v skladu s predpisom,
ki ureja ravnanje z odpadki, ga investitor lahko ponovno
uporabi na istem gradbišču ali na drugem gradbišču, kjer je tudi
sam investitor.
(3) Šteje se, da zemeljski izkop iz prejšnjega odstavka
ni onesnažen z nevarnimi snovmi tako, da bi se moral uvrstiti
med nevarne gradbene odpadke v skladu s predpisom, ki ureja
ravnanje z odpadki, če je:
– prostornina izkopa manj kot 30.000 m3 in med izkopavanjem
ni opažena onesnaženost z oljem, bitumenskimi
mešanicami ali odpadki, ki niso iz naravnega mineralnega
materiala, ali
– iz podatkov o sestavi zemeljskega izkopa ali iz analize
zemeljskega izkopa s preskusnimi metodami v skladu s predpisom,
ki ureja ravnanje z odpadki, razvidno, da zemeljski izkop
ni onesnažen z nevarnimi snovmi tako, da bi se moral uvrstiti
med nevarne gradbene odpadke.
(4) Investitor mora zagotoviti izdelavo dokumentacije s
podatki o prostornini zemeljskega izkopa, ki je nastal med
gradbenimi deli na gradbišču, vključno s podatki o njegovi
sestavi ali s podatki analiz zemeljskega izkopa s preskusnimi
metodami v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
Investitor mora to dokumentacijo uporabiti pri izdelavi poročila
o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi iz 9. člena
te uredbe in jo hraniti še najmanj tri leta po pridobitvi uporabnega
dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov,
ter jo pokazati pristojnemu inšpektorju iz 15. člena te uredbe,
če ta to zahteva.
(5) Investitor mora zagotoviti, da se zemeljski izkop, ki
ni pridobljen na gradbiščih, kjer je sam investitor, na gradbišču
uporabi samo, če so za njegovo uporabo izpolnjene
zahteve iz predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnosom
odpadkov.
(6) Gradbeni odpadki se morajo na gradbišču začasno
skladiščiti ločeno po posameznih vrstah s klasifikacijskega
seznama odpadkov in ločeno od drugih odpadkov tako, da ne
onesnažujejo okolja, z njimi pa ravnati tako, da jih je mogoče
obdelati.
(7) Če gradbenih odpadkov ni mogoče začasno skladiščiti
na gradbišču ali na območju objekta, v katerem se izvajajo
gradbena dela, mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih
del gradbene odpadke odlagajo neposredno po nastanku v
zabojnike, ki so nameščeni na gradbišču ali ob gradbišču ali ob
objektu, kjer se izvajajo gradbena dela, in so prirejeni za odvoz
gradbenih odpadkov brez prekladanja.
(8) Če pri rekonstrukciji ali odstranitvi objekta ni mogoče
preprečiti mešanja gradbenih odpadkov, mora investitor
zagotoviti, da se pred rekonstrukcijo ali odstranitvijo objekta
odstranijo iz objekta nevarni gradbeni odpadki, če je to tehnično
izvedljivo.
(9) Investitor lahko začasno skladišči gradbene odpadke
na gradbišču največ do konca gradbenih del, vendar ne več
kakor eno leto.
(10) Začasno skladiščenje gradbenih odpadkov iz prejšnjega
odstavka lahko investitor zagotovi tudi na drugem gradbišču,
kjer je kot investitor odgovoren za ravnanje z gradbenimi
odpadki, ali na drugem kraju, urejenem za začasno skladiščenje
gradbenih odpadkov.
5. člen
(načrt gospodarjenja z odpadki)
(1) Če je za gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta,
nadomestno gradnjo ali odstranitev objekta predpisana
pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov, mora investitor k projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja priložiti načrt gospodarjenja z gradbenimi
odpadki.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka načrta gospodarjenja
z gradbenimi odpadki ni treba priložiti k projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja, če je investitor fizična oseba
ali če ne gre za gradnjo ali rekonstrukcijo zahtevnega objekta
v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, razen če je za
gradnjo ali rekonstrukcijo objekta predvideno, da:
– je prostornina zemeljskega izkopa 1.000 m3 ali več ali
– je zemeljski izkop tako onesnažen z nevarnimi snovmi,
da bi se moral uvrstiti med nevarne gradbene odpadke v skladu
s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(3) Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki iz prejšnjega
odstavka mora glede na vrsto in količino gradbenih
odpadkov vsebovati podatke o:
– izločitvi nevarnih gradbenih odpadkov pred odstranitvijo
objekta, če zadeva pridobitev gradbenega dovoljenja tudi odstranitev
objekta,
– ločenem zbiranju gradbenih odpadkov na gradbišču,
– obdelavi gradbenih odpadkov na gradbišču,
– predvideni prostornini zemeljskega izkopa, nastalega
zaradi izvajanja gradbenih del na gradbišču, in ravnanju z
njim,
– predvideni prostornini uporabe zemeljskega izkopa
na gradbišču, ki ni nastal zaradi izvajanja gradbenih del na
gradbišču,
– količinah in vrstah gradbenih odpadkov, predvidenih za
oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov,
– količinah in vrstah gradbenih odpadkov, predvidenih
za oddajo v obdelavo,
– predvidenih načinih obdelave gradbenih odpadkov in
izvajalcih obdelave gradbenih odpadkov.
(4) Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki mora v
zvezi s predvidenimi količinami gradbenih odpadkov in z
načini njihove obdelave upoštevati usmeritve iz operativnega
programa varstva okolja na področju ravnanja z gradbenimi
odpadki.
(5) Investitor mora načrt gospodarjenja z gradbenimi
odpadki pokazati pristojnemu inšpektorju, če ta to zahteva.
(6) Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki je treba
izdelati na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva,
pristojnega za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu:
ministrstvo).
6. člen
(oddaja gradbenih odpadkov)
(1) Investitor mora zagotoviti oddajo gradbenih odpadkov
zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh
odpadkov.
(2) Investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih
odpadkov pred začetkom izvajanja gradbenih del, to
pa dokaže z naročilom za prevzem gradbenih odpadkov ali z
naročilom za obdelavo odpadkov.
(3) Iz naročila za prevzem gradbenih odpadkov morajo
biti razvidni podatki o prevzemniku, klasifikacijska številka
gradbenih odpadkov, ocenjena količina nastalih gradbenih
odpadkov, naslov gradbišča, ki ga zadeva prevzem gradbenih
odpadkov, in podatki o gradbenem dovoljenju.
(4) Če se oddajo gradbeni odpadki v odstranjevanje, morajo
biti iz naročila za prevzem gradbenih odpadkov razvidni
tudi podatki o osebi, ki je izdelala oceno odpadkov v skladu
s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih,
ali predpisom, ki ureja sežiganje ali sosežiganje odpadkov.
To oceno mora zagotoviti investitor v skladu s predpisom, ki
ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih, ali s predpisom, ki
ureja sežiganje odpadkov.
(5) Investitor mora ob oddaji vsake pošiljke gradbenih
odpadkov pridobiti od prevzemnika odpadkov izpolnjen evidenčni
list in voditi evidenco o vrstah in količinah nastalih
gradbenih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje
z odpadki, ali pa mora za to pooblastiti enega od izvajalcev
del.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko investitor
za celotno gradbišče pooblasti enega od izvajalcev
del, da v njegovem imenu oddaja gradbene odpadke zbiralcu
gradbenih odpadkov ali obdelovalcu in ob oddaji vsake pošiljke
odpadkov izpolni evidenčni list, določen s predpisom, ki
ureja ravnanje z odpadki.
7. člen
(izjema)
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena investitorju ni
treba zagotoviti oddaje gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih
odpadkov ali neposredno v njihovo obdelavo, če količina
gradbenih odpadkov pa v celotnem času izvajanja teh del ne
presega največje količine gradbenih odpadkov iz priloge, ki je
sestavni del te uredbe.
(2) Investitor mora za gradbene odpadke iz prejšnjega
odstavka, za katere ni zagotovil oddaje v skladu s prejšnjim
členom, sam zagotoviti odvoz in oddajo v zbirni center.
8. člen
(priprava za ponovno uporabo
in obdelava gradbenih odpadkov)
(1) Investitor lahko gradbene odpadke, ki nastajajo na
gradbišču, obdeluje sam, če ima za to okoljevarstveno dovoljenje
v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(2) Investitor lahko sam pripravi gradbene odpadke za
ponovno uporabo, ne da bi za to pridobil okoljevarstveno
dovoljenje, kadar so to:
– zemeljski izkop, za katerega so izpolnjeni pogoji iz
drugega in tretjega odstavka 4. člena te uredbe.
– odpadni beton, opeka, ploščice, keramika in gradbeni
materiali na osnovi sadre ali mešanica teh gradbenih
odpadkov z zemeljskim izkopom, če jih ponovno uporabi za
gradbena dela na gradbišču, na katerem so ti odpadki nastali,
količine pa ne presegajo največjih količin gradbenih odpadkov
iz priloge k tej uredbi.
(3) Če količine gradbenih odpadkov iz prejšnjega odstavka
presegajo največje količine gradbenih odpadkov iz
priloge k tej uredbi, lahko investitor zagotovi njihovo obdelavo
na samem gradbišču tudi v premični napravi za obdelavo
gradbenih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo
odpadkov v premičnih napravah.
9. člen
(poročilo o nastalih gradbenih odpadkih
in o ravnanju z njimi)
(1) Investitor, ki namerava pridobiti uporabno dovoljenje
v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov, mora
kot sestavni del dokumentacije za pridobitev uporabnega
dovoljenja pristojnemu upravnemu organu priložiti poročilo o
nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi, iz katerega
so razvidni podatki o:
– količinah in vrstah gradbenih odpadkov, oddanih zbiralcem
gradbenih odpadkov,
– količinah in vrstah gradbenih odpadkov, oddanih v
obdelavo,
– količinah in vrstah gradbenih odpadkov, ponovno uporabljenih
na kraju nastanka,
– količinah in vrstah gradbenih odpadkov, ki jih je obdelal
sam, in o nadaljnjem ravnanju s produkti obdelave,
– prostornini zemeljskega izkopa, nastalega zaradi gradbenih
del na gradbišču, ki je bil na gradbišču tudi ponovno
uporabljen,
– sestavi zemeljskega izkopa ali izvedenih analizah zemeljskega
izkopa s preskusnimi metodami, če količina na
gradbišču ponovno uporabljenega zemeljskega izkopa, nastalega
zaradi gradbenih del na gradbišču, presega 30.000 m3,
– prostornini na gradbišču uporabljenega zemeljskega
izkopa, ki ni nastal zaradi izvajanja gradbenih del na gradbišču,–
prostornini zemeljskega izkopa, ki je bil odpeljan z
gradbišča, in o načinu nadaljnjega ravnanja z njim,
– zbiralcih gradbenih odpadkov in izvajalcih obdelave
odpadkov,
– potrjenih evidenčnih listih o pošiljanju gradbenih odpadkov.
(2) Poročila o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju
z njimi ni treba izdelati, če v skladu s to uredbo k projektu
za pridobitev gradbenega dovoljenja ni treba priložiti načrta
gospodarjenja z gradbenimi odpadki.
(3) Če se je v okviru gradnje, za katero je vložena zahteva
za izdajo uporabnega dovoljenja, izvedla tudi odstranitev
objekta in so podatki o skupni količini gradbenih odpadkov,
nastalih zaradi odstranitve objekta, v poročilu o nastalih gradbenih
odpadkih in o ravnanju z njimi za več kakor 50% manjši
od količine gradbenih odpadkov, predvidene v načrtu gospodarjenja
z gradbenimi odpadki iz 5. člena te uredbe, je treba
k poročilu o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi
priložiti tudi obrazložitev tega odstopanja.
(4) Če za gradnjo, v okviru katere se je izvedla odstranitev
objekta, ni treba pridobiti uporabnega dovoljenja, mora
investitor poslati poročilo o nastalih gradbenih odpadkih
in o ravnanju z njimi skupaj s kopijo načrta gospodarjenja
z gradbenimi odpadki iz 5. člena te uredbe najpozneje v
tridesetih dneh po koncu gradnje pristojnemu inšpektorju iz
15. člena te uredbe.
(5) Poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in ravnanju
z njimi je treba izdelati na obrazcu, ki je objavljen na spletni
strani ministrstva.
10. člen
(oddaja poročila o nastalih gradbenih odpadkih
in o ravnanju z njimi)
(1) Namesto letnih poročil o nastalih odpadkih in o
ravnanju z njimi, ki jih morajo pošiljati povzročitelji odpadkov
ministrstvu v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki,
pošlje investitor poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in
o ravnanju z njimi enkrat, in sicer najpozneje 15 mesecev po
koncu gradnje ali najpozneje 3 mesece po pridobitvi uporabnega
dovoljenja, če je za gradnjo objekta pridobil uporabno
dovoljenje pred tem rokom.
(2) Če gradnja traja več kot tri leta, mora investitor ne
glede na določbe prejšnjega odstavka poslati ministrstvu
poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi
po zaključku vsakega tretjega leta gradnje in zaključno
poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi
15 mesecev po koncu gradnje ali najpozneje 3 mesece po
pridobitvi uporabnega dovoljenja, če je za gradnjo objekta
pridobil uporabno dovoljenje pred tem rokom.
(3) Poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in ravnanju
z njimi je treba dostaviti ministrstvu na obrazcu iz petega
odstavka prejšnjega člena, ki je objavljen na spletni strani
ministrstva.
IV. OBVEZNOSTI ZBIRALCA GRADBENIH ODPADKOV
11. člen
(pogoji za prevzem, skladiščenje
in prevoz gradbenih odpadkov)
(1) Zbiralec gradbenih odpadkov lahko začne zbiranje
gradbenih odpadkov, če ima v skladu s predpisom, ki ureja
ravnanje z odpadki, potrdilo ministrstva o vpisu v evidenco
zbiralcev odpadkov.
(2) Zbiralec gradbenih odpadkov mora imeti najmanj en
zbirni center za najmanj eno vrsto gradbenih odpadkov, uvrščenih
v skupino odpadkov s številko 17 s klasifikacijskega
seznama odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje
z odpadki.
(3) Zbiralec gradbenih odpadkov lahko predhodno skladišči
gradbene odpadke samo v zbirnem centru in največ
eno leto.
(4) Zbiralec gradbenih odpadkov mora zagotoviti obveščanje
javnosti o načinu oddajanja gradbenih odpadkov
z objavo naznanila o načinu in pogojih oddaje gradbenih
odpadkov na krajevno običajen način.
12. člen
(načrt zbiranja gradbenih odpadkov)
(1) V načrtu zbiranja gradbenih odpadkov, ki ga je treba
priložiti k vlogi za vpis v evidenco zbiralcev odpadkov, morajo
biti poleg vsebin, določenih v predpisu, ki ureja ravnanje
z odpadki, tudi podatki o številu in kraju zbirnih centrov, kjer
namerava prevzemati gradbene odpadke.
(2) Načrt zbiranja gradbenih odpadkov mora v zvezi s
predvidenimi načini predelave ali odstranjevanja gradbenih
odpadkov upoštevati usmeritve iz operativnega programa
varstva okolja za področje ravnanja z gradbenimi odpadki.
(3) Če ministrstvo iz podatkov letnih poročil zbiralcev
gradbenih odpadkov in iz letnih poročil izvajalcev obdelave
gradbenih odpadkov ugotovi, da na posameznem območju
Slovenije glede zbranih količin gradbenih odpadkov niso
doseženi cilji iz operativnega programa varstva okolja za
področje ravnanja z gradbenimi odpadki, lahko od zbiralca
gradbenih odpadkov zahteva dopolnitev načrta zbiranja
gradbenih odpadkov tako, da se v njem določijo območja,
kjer mora zbiralec gradbenih odpadkov urediti zbirni center,
ali območja, kjer mora obvezno zagotavljati prevzem gradbenih
odpadkov.
V. OBVEZNOSTI IZVAJACA OBDELAVE
GRADBENIH ODPADKOV
13. člen
(načrt ravnanja z odpadki)
(1) Izvajalec obdelave gradbenih odpadkov mora gradbene
odpadke obdelovati v skladu z načrtom ravnanja z
odpadki, na podlagi katerega ji je ministrstvo izdalo okoljevarstveno
dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje
z odpadki.
(2) Načrt ravnanja z odpadki, ki ga mora pripraviti v
skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, izvajalec
obdelave gradbenih odpadkov, mora poleg podatkov iz tega
predpisa vsebovati tudi podatke o:
– vrstah in količinah gradbenih odpadkov, ki jih namerava
reciklirati,
– predvidenih načinih uporabe recikliranih gradbenih
materialov.
(3) Pri pripravi načrta ravnanja z odpadki je treba v zvezi
s predvidenimi načini obdelave in s količinami obdelanih
gradbenih odpadkov zagotoviti, da načrtovano ravnanje z
gradbenimi odpadki ni v nasprotju z operativnim programom
varstva okolja na področju ravnanja z gradbenimi odpadki.
(4) Iz načrta ravnanja z odpadki, ki zadeva odstranjevanje
gradbenih odpadkov, morajo biti razvidni tudi razlogi
za odstranjevanje gradbenih odpadkov ter način in mesto
odstranjevanja teh gradbenih odpadkov.
(5) Ministrstvo s potrditvijo načrta ravnanja z odpadki
odobri odstranjevanje posamezne vrste gradbenih odpadkov,
če je iz predloga načrta ravnanja z odpadki razvidno, da
za predelavo teh gradbenih odpadkov ne obstajajo tehnične
možnosti ali da so stroški predelave nesorazmerno višji od
stroškov njihovega odstranjevanja.
VI. OPERATIVNI PROGRAM
14. člen
(operativni program ravnanja z gradbenimi odpadki)
(1) V operativnem programu ravnanja z gradbenimi odpadki
se določi državni načrt ravnanja z gradbenimi odpadki,
vključno z načrtom in okoljskimi cilji za okolju najprimernejšo
obdelavo gradbenih odpadkov.
(2) V operativnem programu ravnanja z gradbenimi
odpadki se določijo tudi usmeritve za ločeno zajemanje in
zbiranje gradbenih odpadkov.
VII. NADZOR
15. člen
(pristojni inšpektorji)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji,
pristojni za varstvo okolja.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
16. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 10.000 eurov do 40.000 eurov se za
prekršek kaznuje investitor, ki je pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, če:
– ne zagotovi ravnanje z zemeljskim izkopom na gradbišču
v skladu z drugim, tretjim in petim odstavkom 4. člena
te uredbe,
– ne zagotovi ravnanja z gradbenimi odpadki na gradbišču
v skladu s šestim, sedmim in osmim odstavkom 4. člena
te uredbe,
– ne pokaže načrta gospodarjenja z gradbenimi odpadki
ali ne pošlje njegove kopije pristojnemu inšpektorju, če ta to
zahteva, v skladu s petim odstavkom 5. člena te uredbe,
– ne zagotovi oddaje gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih
odpadkov ali izvajalca obdelave teh odpadkov, v skladu
s prvim odstavkom 6. člena te uredbe,
– ob oddaji vsake pošiljke gradbenih odpadkov ne pridobi
od prevzemnika odpadkov izpolnjenega evidenčnega lista v
skladu s petim odstavkom 6. člena te uredbe,
– ne zagotovi vodenja evidence o vrstah in količinah nastalih
gradbenih odpadkov v skladu s petim odstavkom 6. člena
te uredbe,
– sam pripravlja gradbene odpadke za ponovno uporabo
in jih uporablja ali daje v uporabo v nasprotju s prvim in drugim
odstavkom 8. člena te uredbe,
– obdeluje gradbene odpadke v premični napravi za obdelavo
gradbenih odpadkov v nasprotju s tretjim odstavkom
8. člena te uredbe.
(2) Z globo od 3.000 eurov do 10.000 eurov se za prekršek
kaznuje investitor, ki je pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik, če:
– ne zagotovi izdelave dokumentacije s podatki o prostornini
zemeljskega izkopa vključno s podatki o njegovi sestavi ali
s podatki analiz zemeljskega izkopa v skladu s četrtim odstavkom
4. člena te uredbe ali z dokumentacijo ravna v nasprotju
s tem odstavkom,
– začasno skladišči gradbene odpadke v nasprotju z devetim
in desetim odstavkom 4. člena te uredbe,
– ne zagotovi naročila za prevzem gradbenih odpadkov
pred začetkom izvajanja gradbenih del v skladu z drugim, tretjim
in četrtim odstavkom 6. člena te uredbe,
– v skladu z drugim odstavkom 7. člena te uredbe sam ne
zagotovi odvoza in oddaje gradbenih odpadkov v zbirni center,
če so za te gradbene odpadke izpolnjene zahteve iz prvega
odstavka 7. člena te uredbe,
– ne pošlje poročila o nastalih gradbenih odpadkih in
o ravnanju z njimi skupaj s kopijo načrta gospodarjenja z
gradbenimi odpadki pristojnemu inšpektorju v skladu s četrtim
odstavkom 9. člena te uredbe,
– ne pošlje poročila o nastalih gradbenih odpadkih in o
ravnanju z njimi v rokih iz prvega ali drugega odstavka 10. člena
te uredbe.
(3) Z globo od 10.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek
kaznuje zbiralec gradbenih odpadkov, ki je pravna oseba
ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– v nasprotju s prvim odstavkom 11. člena te uredbe
začne zbiranje gradbenih odpadkov, ne da bi pridobil potrdilo
ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov,
– v nasprotju z drugim odstavkom 11. člena te uredbe
zbira gradbene odpadke brez zbirnega centra,
– predhodno skladišči gradbene odpadke v nasprotju s
tretjim odstavkom 11. člena te uredbe,
– ne zagotoviti obveščanja javnosti o načinu oddajanja
gradbenih odpadkov z objavo naznanila o načinu in pogojih
oddaje gradbenih odpadkov v skladu s četrtim odstavkom
11. člena te uredbe.
(4) Z globo od 10.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek
kaznuje izvajalec obdelave gradbenih odpadkov, ki je pravna
oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če v nasprotju
s prvim odstavkom 15. člena te uredbe gradbenih odpadkov
ne obdeluje v skladu z načrtom ravnanja z odpadki, na podlagi
katerega mu je ministrstvo izdalo okoljevarstveno dovoljenje.
(5) Z globo od 300 eurov do 1.200 eurov se za prekršek
iz prvega in drugega odstavka tega člena kaznuje investitor, ki
je fizična oseba.
(6) Z globo od 1.200 eurov do 4.100 eurov se za prekršek
iz prvega do četrtega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna
oseba izvajalca gradbenih del, investitorja, zbiralca gradbenih
odpadkov in izvajalca obdelave gradbenih odpadkov.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
17. člen
(veljavnost načrtov gospodarjenja z odpadki)
(1) Investitorji, ki največ 6 mesecev po uveljavitvi te uredbe
začnejo s postopkom za pridobitev gradbenega dovoljenja,
lahko k vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja namesto
načrta gospodarjenja z gradbenimi odpadki iz 5. člena te uredbe
priložijo načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, ki je bil
izdelan pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s Pravilnikom o
ravnanju z gradbenimi odpadki (Uradni list RS, št. 3/03, 50/04,
62/04 in 41/04 – ZVO-1).
(2) Investitorji, ki največ 6 mesecev po uveljavitvi te uredbe
začnejo s postopkom za pridobitev uporabnega dovoljenja,
lahko k vlogi za pridobitev uporabnega dovoljenja priložijo
namesto poročila o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju
z njimi iz 9. člena te uredbe poročilo o gospodarjenju z gradbenimi
odpadki, ki je bilo izdelano pred uveljavitvijo te uredbe v
skladu s Pravilnikom o ravnanju z gradbenimi odpadki (Uradni
list RS, št. 3/03, 50/04, 62/04 in 41/04 – ZVO-1).
(3) Če za gradnjo, v okviru katere se je izvedla odstranitev
objekta, ni treba pridobiti uporabnega dovoljenja, morajo investitorji
za gradbena dela, ki so se zaključila pred uveljavitvijo te
uredbe in za katera poročilo o nastalih gradbenih odpadkov ni
bilo poslano pristojnemu inšpektorju v skladu s Pravilnikom o
ravnanju z gradbenimi odpadki (Uradni list RS, št. 3/03, 50/04,
62/04 in 41/04 – ZVO-1), poslati poročilo o nastalih gradbenih
odpadkih in o ravnanju z njimi v skladu s četrtim odstavkom
9. člena te uredbe.
18. člen
(poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi)
Obstoječi investitorji, ki do uveljavitve te uredbe niso
končali gradnje v skladu z gradbenim dovoljenjem, pošljejo
poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi na
način in v rokih, določenih s to uredbo.
19. člen
(veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj)
(1) Dovoljenja, izdana pred uveljavitvijo te uredbe v skladu
s Pravilnikom o ravnanju z gradbenimi odpadki (Uradni list
RS, št. 3/03, 50/04, 62/04 in 41/04 – ZVO-1) za zbiranje gradbenih
odpadkov, ostanejo v veljavi do izteka njihove veljavnosti,
imetnike teh dovoljenj pa ministrstvo po uradni dolžnosti vpiše
v evidenco zbiralcev odpadkov.
(2) Postopki za pridobitev dovoljenja za zbiranje gradbenih
odpadkov, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se zaključijo
v skladu s to uredbo.
20. člen
(naznanilo javnosti)
Obstoječi zbiralci gradbenih odpadkov morajo prvič naznaniti
javnosti zbiranje gradbenih odpadkov v skladu s petim
odstavkom 11. člena te uredbe najpozneje do 1. januarja 2009.
21. člen
(veljavnost operativnega programa ravnanja
z gradbenimi odpadki)
Do sprejetja operativnega programa ravnanja z gradbenimi
odpadki v skladu s to uredbo se uporablja Operativni
program ravnanja z gradbenimi odpadki, ki ga je vlada sprejela
na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, na 94. redni seji dne
14. oktobra 2004.
22. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Pravilnik o
ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list
RS, št. 3/03, 50/04, 62/04 in 41/04 – ZVO-1).
Poglejte še prologo v Uradnem listu Št. 34 / 7. 4. 2008 tukaj.
|
|
vpisana: 18.04.2008
avtor:
Data d.o.o.
|
|
 |
 |
 |
|
| Projekt sofinancira Evropska unija (program Phare 2003 - ekonomska in socialna kohezija), nacionalni koordinator je Ministrstvo za gospodarstvo RS. |
|
