Registracija podjetja ali s.p.  Brezplačne e-novice  
   Informacije že delujočim podjetjem  Izobraževanja na točki VEM  
 
Novice
 Osebni stečaj (s.p.)
Uvod: (iz časopisa Večer 15.1.2008)
Gre za pravni postopek, ki naj bi omogočal prezadolženim fizičnim osebam, da iz svojega premoženja v okviru svojih zmožnosti poplačajo upnike hkrati in v enakih deležih, s tem da lahko v stečajnem postopku tudi predlagajo sodišču, da jih oprosti obveznosti poplačila dolgov, ki niso bili poplačani iz obstoječega premoženja v stečaju. 


Izvleček iz Zakona o finančenem poslovanju:

Postopek osebnega stečaja
 tudi za samostojne podjetnike

Zakaj stečaj?
Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih.

Terjatve upnikov v delu, v katerem te niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno (npr. odpust obveznosti).

Postopek
Samostojni podjetnik predloži predlog za začetek postopka osebnega stečaja. Le temu mora predložiti poročilo o stanju svojega premoženja. Pri slednjem mora predložiti stanje celotnega premoženja, vendar ločeno osebno premoženje in tisto iz poslovnih knjig. Predložiti mora podatke o vseh TRR ter o vseh svojih prejemkih (plače, pokojnine ipd.). 

Sodišče ima v postopku pravico pridobiti različne podatke od organizacija, kot so:
1. številke denarnih računov ter stanje in promet na teh računih,
2. številke računov vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov ter stanje in promet na teh računih,
3. stanje denarnih in drugih depozitov pri banki, borznoposredniški družbi ali drugi osebi,
4. podatki o življenjskih in premoženjskih zavarovanjih,
5. lastninska in druge stvarne pravice na nepremičninah,
6. podatki, vpisani v registru prometnih dovoljenj,
7. podatki, vpisani v registru plovil in letal in
8. podatki o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju. 

Sodišče imenuje stečajnega upravitelja, ki nadzoruje premoženjsko stanje dolžnika in kateremu mora dolžnik poročati o vseh nastalih spremembah. Obvestiti ga mora tudi o vseh poslih, ki jih je sklepaj v času treh let pred pričetkom stečjanega postopka (stečjani upravitelj lahko izpodbija npr. pogodbe o prodaji lastne nepremičnine sorodnikom, v želji, da bi dolžnik zmanjšal svoje premoženje).


Med postopkom osebnega stečaja podjetnik ne more:


1. sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, 

2. brez soglasja sodišča ne more:
– najeti kredita ali posojila ali dati poroštva,
– odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa,
– se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.


Z začetkom osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom, stečajnemu dolžniku preneha status podjetnika ali zasebnika, in ta status ne more biti več podlaga za nastanek obveznosti iz naslova davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev podjetnika ali zasebnika. S.p. sodišče izbriše ob začetku stečajnega postopka.

Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. 


Odpust obveznosti stečajnega dolžnika


Dolžnik lahko vloži predlog za odpust obveznosti. To lahko stori do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja tako, da vloži predlog za odpust svojih obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, v delu, v katerem v tem postopku ne bodo plačane. 


Odpust obveznosti ni dovoljen: 

1. če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano,
2. če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek v znesku najmanj 4.000 evrov,
3. če so bile stečajnemu dolžniku njegove obveznosti že odpuščene in od pravnomočnosti sklepa o odpustu teh obveznosti še ni preteklo deset let,
4. če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo. 


Če se odobri, izda sodišče sklep o začetku postopka odpusta obveznosti v katerem določi preizkusni rok (min. 2 leti od začetka postopka oz. 1 leto od podaje predloga za odpust obveznosti). V tem roku imajo upniki čas, da oporekajo odpustu obveznosti. 


Dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem 

Stečajni dolžnik mora med preizkusnim obdobjem poleg obveznosti, določenih v 384. in 386. členu zakona o finančnem poslovanju, izpolnjevati tudi naslednje obveznosti: 

1. če je zaposlen: mora izpolnjevati svoje obveznosti do delodajalca po pogodbi o zaposlitvi in druge obveznosti iz delovnega razmerja,
2. če ni zaposlen in je sposoben za delo:
– si mora prizadevati, da najde zaposlitev,
– ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati, in
– upravitelju mora mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev.
Sklep o odpustu obveznosti
Po poteku preizkusnega obdobja sodišče izda v 8 dneh sklep o odpustu obveznosti:
1. če ugovor proti odpustu obveznosti ni bil vložen ali
2. če je bil ugovor proti odpustu obveznosti pravnomočno zavržen ali zavrnjen.




Preberite celoten Zakon tukaj. (oddelek 5.11)

Zakon je začel veljati 15.1.2008, vendar se bodo njegova določila uporabljala v večjem delu šele od 1.10.2008.



PREBERITE TUDI CELOTNI ČLANEK IZ ČASOPISA VEČER, 15.1.2008

Osebni stečaj in sodna oprostitev dolgov

Pričakovati je, da se bo za možnost osebnega stečaja odločilo več tisoč ljudi; zlasti bodo po tem postopku posegli družbeniki in delničarji, ki so bili doslej prisiljeni plačevati obveznosti izbrisanih družb po uradni dolžnosti

Na področju sprejemanja pomembnih zakonskih predpisov ni izjema, da se ti objavljajo zadnji dan v letu. Praviloma se na ta dan objavljajo zakoni, ki imajo pomembne pravne posledice, vendar pa družbeno okolje na njih ni takoj pozorno. Tako je na zadnji dan leta 2007 objavljen Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Zakon ima 500 členov in je eden od najobsežnejših zakonskih predpisov, ki ureja vsa vprašanja v zvezi s posledicami podjetniške krize, kot so finančno prestrukturiranje, prisilna poravnava, stečaj, izbris družb in zlasti osebni stečaj in stečaj zapuščine, ki doslej nista bila pravno urejena.

S tem zakonom je prenesena v pravni red RS tudi vrsta direktiv EU. Tehnika pisanja omenjenega zakona je precej zapletena in je zakon težko razumljiv za tiste, ki ne obvladajo pravnega načina izražanja. Predlog omenjenega zakona so pripravili strokovnjaki Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Zakon sicer začne veljati danes (15. januarja 2008), vendar se bodo njegova določila uporabljala v večjem delu šele od 1. oktobra 2008.

Osebni stečaj kot nov pravni postopek

V osnovi gre za pravni postopek, ki naj bi omogočal prezadolženim fizičnim osebam, da iz svojega premoženja v okvirju svojih možnosti poplačajo upnike hkrati in v enakih deležih, s tem da lahko v stečajnem postopku tudi predlagajo sodišču, da jih oprosti obveznosti plačila dolgov, ki niso bili poplačani iz obstoječega premoženja v stečaju.

Osebni stečaj je namenjen predvsem potrošnikom in podjetnikom posameznikom, ki za razliko od dosedanje ureditve niso prosti obveznosti, če v stečaju niso poplačani v celoti njihovi upniki. Po dosedanji sodni praksi je bil podjetnik posameznik oproščen obveznosti iz podjetniškega poslovanja, če niso bili upniki poplačani iz njegove razdelitvene mase v stečajnem postopku.

Zoper osebni stečaj je bilo veliko pomislekov, vendar je treba povedati, da je ureditev osebnega stečaja obveznost RS kot članice Evropske unije in da je osebni stečaj nujno potreben zaradi varstva dolžnikov, ki so postali prezadolženi, pogosto brez svoje krivde. Kritika je zlasti opozarjala, da bo možno osebni stečaj zlorabiti, vendar glede na dejstvo, da je osebni stečaj pod nadzorom sodišča, so možnosti za zlorabo minimalne. Sicer pa vse, kar je v osnovi pozitivno, se lahko zlorablja, vendar v konkretnem primeru zakon vsebuje vrsto preventivnih ukrepov, ki onemogočajo morebitne zlorabe.

Sodna ugotovitev premoženjskega stanja dolžnika

Predlog za začetek postopka osebnega stečaja podata dolžnik ali upnik, s tem da je dolžnost dolžnika, da v posebnem poročilu posreduje sodišču natančno premoženjsko stanje z izjavo, da je v poročilu navedeno vse njegovo premoženje, za katero ve, in vsi transakcijski računi. Podpis na tem poročilu mora overiti notar.

Sodišče, tako kot pri ostalih stečajnih postopkih, imenuje stečajnega upravitelja, kateri nadzoruje premoženjsko stanje dolžnika in kateremu mora dolžnik sporočati vse morebitne spremembe, zlasti pa mu mora posredovati tudi obvestilo o poslih, ki jih je sklepal v zadnjih treh letih pred uvedbo postopkov osebnega stečaja. Stečajni upravitelj ima po zakonu pravico poizvedovati o premoženjskem stanju dolžnika v vseh zbirkah osebnih podatkov. Ima tudi pravico poizvedovati o premoženjskem stanju zakoncev dolžnika ali osebe, s katero dolžnik živi v partnerski skupnosti, vključujoč tudi istospolne partnerske skupnosti. Na poziv sodišča morajo upniki, fizične osebe, kot dolžnika v določenih rokih prijaviti terjatve.

V času trajanja stečajnega postopka je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika kot fizične osebe omejena tako, da ne more sklepati pogodb, pri čemer bi razpolagal s svojim premoženjem, in ne sme najemati kreditov, posojil, dajati poroštev, odpirati TRR, odpovedati se mora premoženjskim pravicam ipd. Takoj drugi dan po začetku postopka upravitelj odpre posebni fiduciarni denarni račun upravitelja, na katerem se vodijo denarna sredstva dolžnika. Na tem računu se zbirajo sredstva, kot so plače, drugi prejemki, ki jih ima dolžnik, premoženje, ki ga stečajni dolžnik dobi na podlagi dedovanja, ipd. Omenjena sredstva predstavljajo stečajno maso, ki je namenjena za poplačilo upnikom, s tem da se prednostno izplačajo preživnine in odškodnine za telesne poškodbe. V postopku stečaja upravitelj lahko izpodbija pravne posle dolžnika, ki jih je sklepal zadnja tri leta pred uvedbo postopka, če je s tem zmanjšal svoje premoženje v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, npr. za odtujitev premoženja zakoncu, bratu, sestri ali drugim sorodnikom, da bi se preprečil rubež upnikov. Upravitelj tudi naloži delodajalcu oz. izplačevalcu pokojnine, da mora omenjene prejemke izplačevati na fiduciarni TRR upravitelja, ne pa dolžniku, razen tistega dela, ki ga ni možno rubiti.

Posebna pravila o prodaji premoženja

Upravitelj mora dobiti oceno o vrednosti premičnega/nepremičnega premoženja od pooblaščenega ocenjevalca in na podlagi te ocene proda premične stvari, ki spadajo v stečajno maso. Posebna pravila veljajo za stanovanje ali družinsko stanovanjsko hišo, v kateri stanuje dolžnik. Dolžnik se mora po sklepu sodišča v treh mesecih izseliti iz stanovanja oz. stanovanjske hiše in izročiti upravitelju. Če se prostovoljno ne izseli, velja sklep sodišča kot izvršilni naslov za dolžnika in tudi za osebe, ki skupaj z dolžnikom uporabljajo to stanovanje oz. stanovanjsko hišo. Tako zbrano premoženje v stečajni masi upravitelj unovči in razdeli med upnike v sorazmernem delu.

Odpust obveznosti

Pred koncem stečajnega postopka mora dolžnik vložiti predlog za odpust obveznosti, če želi, da ga sodišče oprosti njegovih v stečaju neplačanih dolgov. Odpust obveznosti je poseben postopek, ki je sestavni del osebnega stečaja. Predlaga se lahko odpust vseh obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja in v osebnem stečaju niso bile poplačane iz stečajne mase. Odpusta obveznosti ne more predlagati dolžnik, ki je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju v gospodarstvu ali če je v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal sodišču neresnične, nepopolne, nepravilne podatke ali če je plačal davek v znesku najmanj 4000 evrov oz. če ga je že sodišče oprostilo njegovih obveznosti v zadnjih desetih letih. Prav tako odpust obveznosti ni mogoč, če je dolžnik v treh letih pred uvedbo postopka prevzemal obveznosti, ki jih glede na svoje premoženjsko stanje ni mogel prevzeti.

Če ni ovir za odpust obveznosti, sodišče izda sklep, s katerim se začne postopek odpusta obveznosti in določi preizkusno obdobje ob upoštevanju stanja dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega stanja in podobno. Preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let od uvedbe postopka osebnega stečaja in tudi ne od enega leta po vložitvi predloga za odpust obveznosti ter ne daljše od petih let od uvedbe postopka osebnega stečaja. O začetku postopka za odpust obveznosti se obvestijo upniki z oklicem. V preizkusnem obdobju mora stečajni dolžnik v skladu s sklepom sodišča skrbeti, če je zaposlen, da izpolnjuje svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, če ni zaposlen, a je sposoben za delo, da poskuša najti zaposlitev. O svojem prizadevanju zaposliti se oz. pridobiti kakšno premoženje mora mesečno poročati upravitelju. Bistveno je, da ne sme zavrniti nobene ponujene redne ali začasne zaposlitve ali kakšnega drugega dela, ki ga je sposoben opravljati.

Upniki lahko ugovarjajo odpustu obveznosti, pri čemer o utemeljenosti ugovora odloča sodišče. Če ugovora ni bilo ali je bil zavrnjen, sodišče po preteku preizkusnega obdobja izda sklep, da se dolžniku odpustijo vse njegove obveznosti razen prednostnih terjatev, kot je preživnina za otroke in podobno. Zoper sklep o odpustu obveznosti je možna tudi pritožba iz razlogov, ki so navedeni v zakonu. Če je sklep o odpustu obveznosti pravnomočen, upniki ne morejo od njega uveljavljati nobenega plačila neplačanih dolgov.

Če bi dolžnik institucijo osebnega stečaja zlorabil, ima vsak upnik pravico s tožbo zahtevati izpodbijanje odpusta obveznosti. Če sodišče ugotovi, da je dolžnik s prevaro ali na drug način dosegel odpust dolga, lahko razveljavi sklep o odpustu obveznosti.

Vsak sklep o odpustu obveznosti se evidentira pri ministrstvu za pravosodje, pri čemer mora minister predpisati posebna podrobnejša pravila o vodenju teh evidenc.

Osebni stečaj in odpust obveznosti sta novost v našem pravnem sistemu, pri čemer bodo sodišča izoblikovala standarde glede časa preizkusnega obdobja in prav tako glede hitrosti postopka. Pričakovati je, da bo omenjene možnost po 1. oktobru 2008 uveljavljalo več tisoč ljudi; zlasti bodo po tem postopku posegli družbeniki in delničarji, ki so bili zaradi Zakona o finančnem poslovanju podjetij iz leta 1990 prisiljeni plačevati obveznosti izbrisanih družb po uradni dolžnosti, kar je pravni unikum v slovenski pravni ureditvi in se bo o tem vprašanju verjetno še govorilo tudi pred pravosodnimi organi Evropske unije.


 
vpisana: 21.01.2008    avtor: Data d.o.o.  
 
  Naslednja: Nasveti za delo od doma
  Prejšnja: Vsebina in oblika knjige sklepov pri enoosebni d.o.o.
Iskalnik po strani
 

Lokacije svetovalnih pisarn

VEM TOČKA DATA


Data d.o.o.
Dunajska 136 (zemljevid)
SI-1000 Ljubljana
T: 01 6001 530
F: 01 6001 545
http://www.data.si

http://registracija-podjetja.si/

URADNE URE
pon - pet
8:30 do 16:30

Za registracijo podjetja ali svetovanje, pokličite ali pišite za termin.

DŠ: SI36402915
TRR:04302-0001021491
TRR:34000-1001513336 


TA SPLETNA STRAN SE DOPOLNJUJE S SPLETNO STRANJO
www.data.si

 

Projekt sofinancira Evropska unija (program Phare 2003 - ekonomska in socialna kohezija), nacionalni koordinator je Ministrstvo za gospodarstvo RS.